Acceso usuarios
Vita Veselko
La estructura informativa de la oración constituye hoy en día uno de los argumentos más fehacientes a favor de la incorporación del aspecto pragmático al campo de la lingüística, puesto que se sirve de diversos medios gramaticales para reflejar expresamente el proceso de adecuación del emisor al receptor y a los demás factores de la situación comunicativa en la construcción de su enunciado. Tratándose de un ámbito de fundamental importancia en el proceso de conciliación de la pragmática con las disciplinas lingüísticas tradicionales, huelga resaltar la importancia de proveerlo de una mayor claridad terminológica y conceptual, tarea a la que pretende contribuir también el presente estudio.
The field of information structure, a meeting point of pragmatics with the traditional linguistic disciplines, is nowadays facing many terminological inconsistencies which hinder its theoretical consolidation, and the resulting practical application of its analytical models to concrete linguistic manifestations. The present article aims to revise the different conceptions of one of the central terms of this linguistic discipline, the focus, to contribute to its terminological elucidation. After presenting the existing definitions of focus as a pragmatic function, the author proceeds to analyse the information structure of its syntactic manifestations in concrete communicative situations in an attempt to determine how the assignment of this pragmatic function is conditioned by the degree of newness of the information, and what its relationship with the notion of contrast is. The study thus concludes with an outline proposal of a possible redefinition of the term and its main distinctive features.
Področje informacijske strukture povedi, ki velja za stičišče pragmatike s tradicionalnimi jezikoslovnimi disciplinami, se dandanes sooča z mnogimi terminološkimi razhajanji, ki otežujejo tako utrditev teoretskih temeljev kot tudi praktično analizo jezikovnih izrazov. Pričujoča študija se posveča pregledu različnih pojmovanj enega njenih osrednjih têrminov, tj. žarišča ali fokusa, predvsem z namenom prispevati k terminološki jasnosti dane jezikoslovne discipline. V prvem delu avtorica predstavi že obstoječe opredelitve pojma žarišče kot informacijske funkcije, v drugem pa z informacijskega vidika analizira njegove skladenjske izraze v konkretnih sporočanjskih okoliščinah. Študija si prizadeva določiti, v kolikšni meri je dodelitev obravnavane informacijske funkcije določenemu stavčnemu členu pogojena z novostjo njegove informacije, pa tudi kako je povezana s kontrastnostjo. Prispevek posledično sklene poskus usmeritve k možnosti popolnitve opredelitve žarišča in njegovih glavnih značilnosti.
